Poglejmo samozavesti v oči

Olja brogerji
Po dolgem času se vam spet oglašam z novim postom, ki bo tokrat govoril o samozavesti
No, pa začnimo :)
Sama sem o tem veliko brala v različnih knjigah tokrat pa vam bom samozavst predstavila skozi svoje oči.

Samozavest je kot nekakšna etiketa človeka, saj se ljudi dostikrat označuje po različnih lastnostih in pridevnikih, med katerimi se najde tudi samozavesten. Samozavest ali z drugačnimi besedami, biti to kar v resnici čutiš, da si. Če se poigramo z besedo samozavest in jo razdelimo na dva dela, dobimo samo – zavest. Torej zavedanje samega sebe in svojega obstoja. Od tod prihaja tudi dejstvo, da so samozavestni ljudje sami sebi najboljši prijatelji, ki se najbolje poznajo.

Po čem prepoznamo samozavest?

Samozavest se odraža pri človekovi drži, obnašanju in komunikaciji. Vidna je pravzaprav na vseh življenjskih področjih. Samozavest, ki prihaja globoko iz naše biti, je kot čarobna vrlina, ki je prisotna v nas in je pokazatelj tega, kako se počutimo v svoji koži. Večino naših vzorcev in prepričanj dobimo v najnežnejših otroških letih in to velja tudi za samozavest, saj se »učenje« samozavesti pričenja že pri vzgoji majhnega otroka, ki vpija starševske pohvale in spodbude ter pri svojih starših išče vzor. Nekateri ljudje tako svojo samozavest in pozitivno podobo pridobijo že od »majhnih nog,« drugi jo iščejo kasneje. Samozavest in pozitivna samopodoba, gresta z roko v roki ter pritegujeta še druge lastnosti človeka, ki je zadovoljen sam s sabo. Do tega zavedanja pa vselej ni lahko priti iz preprostega razloga: ker si včasih ne dovolimo biti samozavestni.

Kdo sem, da bi si dovolil biti samozavesten?

Ljudje smo zelo zanimiva bitja, ki kljub temu, da imamo izredno razvite možgane in sposobnosti, ki jih druga živa bitja nimajo, radi zapletamo stvari. Z nekakšnim samouničevalnim sloganom, da nismo dovolj vredni in si ne zaslužimo, krmarimo skozi življenje, kjer so različne zunanje okoliščine naše ovire, samozavestni ljudje, ki jih na teh poteh srečujemo, pa sovražniki. Si je na primer že kakšna od živali, ko si je pripravljala zalogo za čez zimo, rekla, da ni dovolj vredna in si ne zasluži ozimnice?!Vse preveč smo navajeni, da se dosti raje potuhnemo in smo vse kar ostali pričakujejo od nas in to samo zaradi tega, da bi bili všečni in sprejeti.

Samozavest se lahko resnično naravno razvije, če ji pomagamo in si dovolimo izraziti svojo unikatno bistvo in zasijemo v vsej svoji veličini. To pa je včasih trd oreh, saj smo vse preveč navajeni, da se dosti raje potuhnemo in smo vse kar ostali pričakujejo od nas in to samo zaradi tega, da bi bili všečni in sprejeti. Pogosto se tega niti dobro zavedamo ne, saj tako delujemo na svoji podzavestni ravni.
Najbolj ironično pa je to, da od tega, ko se delamo manjše kot smo v resnici in takšne kot sploh nismo, drugi nimajo nič, saj to vodi le do nekakšne farse in tega, da drug v drugemu ne odkrijemo pravega bistva. V kolikor pa si prizadevamo za svojo pristnost in všečnost predvsem najprej samemu sebi in šele nato drugim, osvobodimo tako sebe kot tudi ostale okrog nas, ki prej kot slej pričnejo delati enako. Samozavest namreč »pripada« vsem, ki si dovolijo z njo spoprijateljiti in ne samo redkim izbrancem.

Samozavest, kje se skrivaš?

Samozavest se skriva v vsakemu izmed nas in to ne zgolj površinsko, ko nadenemo masko in se skrijemo za sijočo podobo nekoga, ki je neustrašen in vsemogočen, temveč v notranjosti, ko pričnemo zaupati vase. Včasih je odkriti samozavest kar velik izziv, saj se skriva za tančico strahov, dvomov in nezaupanja, ki jih je potrebno malce podrobneje razdelati in poiskati kaj je so tisti glavni razlogi, ki nam preprečujemo spoznati svoj čar samozavesti. Ko odpravimo vso nepotrebno »navlako« omejujočih prepričanj in omejitev, lahko na trdnih temeljih postavimo mogočno hišo.
Med vso parado medijskih idealov in razmahu lepotne industrije ter nenehnim vplivom okolja, kjer je najbolj varno, da smo »vsi enaki,« je potrebna precejšnja mera poguma in odločnosti, da sledimo samemu sebi in se trudimo najti našo lastno vrednost, brez da bi se nenehno ozirali čez ramo in primerjali z drugimi. Je pa zato nagrada za ta pogum neprecenljiva, saj, ko pričnemo izražati samozavest in naučimo svoj notranji glas, da postaja naš najboljši prijatelj, naredimo prvi korak k temu, da pričnemo izkoriščati svoje potenciale in zaživimo takšno življenje, kot si ga v resnici želimo živeti.