Te dni razmišljam koliko lepega mi je prinesla neka osebna izkušnja. Spet se je potrdilo dejstvo, da se v vsaki preizkušnji skrivajo darila, če smo jih le pripravljeni videti. Je tako, da včasih ne opazimo takoj, kaj nam dana situacija sporoča.
Kakšna stvar se nam zdi prav nepotrebna. Takrat tako neradi slišimo, da je vse za nekaj dobro. Pa vendar je temu tako. Največkrat prav mi sami dopuščamo, da se stvari odvijajo v »določeno« smer. Smer, ki nam ni všeč. Pogosto pozabimo, da smo mi tisti, ki jo lahko spremenimo s tem, ko začnemo poslušati sebe in sprejmemo drugačne odločitve. Tiste, ki nas podpirajo pri razvoju.
Da ne bo kdo mislil, da jaz kar »skačem od veselja«, ko mi kak tak »cukrček« (v obliki preizkušnje) pride na pot in da takoj v vsem vidim dobro. Postavljam si vprašanja kot so:
- Kaj mi je bilo tega treba?
- Mar res rabim še eno lekcijo?
- Le za kaj je to dobro?
Ne bojte se biti vi! Vse kar se vam je v življenju zgodilo ali pa se vam še bo, se je zgodilo razlogom, ker ste ravno takrat potrebovali nekaj, da česa naučite ali da o čem začnete resneje razmišljati. Vsak spodrslaj je priložnost za nov začetek, vsak uspeh pa dokaz, da na starih lovorikah ne smemo počivati in se moramo truditi se napej. Polagam vam na srce ne bojte se nečesar kar vam pride na pot, smejte se, jočite, se jezite samo VI dobite.