Zakaj ravno blog?

Olja blogerji moji :)  V zadnjih nekaj dneh sem sem kot strela iz jasnega prejela v prašanje , ki je zvenelo nekoko tako: Čuj Lana zakaj ti pišeš blog? želite izvedeti? razloge za to in še mnogo več vam razkrijem v tem postu.

Vsak ima strasti., zanimanja. Vsak ima  v življenju obdobje, ko se išče in raziskuje samega sebe. Obdobje pubertete je zelo turbolentno obdobje. Jaz sem v tem obdobju zelo spremeljivega obnašanja.Vse me je motilo, mi šlo na živce, me razjezilo ,vedno se se s vsemi prepirala o tem kaj je resnica in želela uveljaviiti svojo voljo. Uh zanimiva leta. Nekega dne sem se res močno sprla z prijateljco. Bila sem jezna, brez volje in motivacije pa me je prešinila misel, da me taka jeza ne bo nikamor vodila in da moram najdi nekaj s čemer bom obvladovala svojo ekstremno jezo.

Tuhtala sem in iskala rešitve pa mi na pamet ni padlo nič kar bi se mi zares  zdelo zanimivo. Potem pa sem nekega večera mirno ležala v postelji in si rekla pisala bom dnevnik tako bom lahko vse svoje jezne izbruhe zapisala tja in se tako pomirila.Izražanje skozi besede pa mi je bilo že od nekdaj zanimivo, zato semvedela, da želim pisati. Nekaj časa sem tako pisala dnevnik, ki je še danes nekje skrit daleč od oči drugih, a sem kmalu ugotovila da želim nekaj več. Nisem si želela, da bi vse kar doživljam ostalo videno le meni, zato sem se odločila, da bom svoje življenje delila s svetom. Odločila sem se, da bom pisala blog.

Odločila sem se, da bom bralcem svojega bloga ponudila nekaj več, spustila jih malo bližje k sebi in jim ponudila resnične zgodbe iz svojega življenja in moja razmišljanja o svetu, brez olepšav. Mislim, da mi to kar lepo uspeva in da sem ne glede na to, da se sem dvomila v to, da mi bo uspelo izbrati take teme, ki bodo ljudi zanimale kar usopešno. Moj blog je bran, odlično bran! Vedno rada preberem pohvale in konstuktivne kritike, ki mi bodo pomagale postati še boljša.

Pisanje je nekaj kar res rada in s srcem delam. Z veliko strastjo in zavedam, da s svojim pisanje lahko dam nekaj tudi vam, ki me berete. Blog je moj svet kamor se umaknem, ko sem žalosna, jezna, srečna. v ta svet se umaknem vedno, ko rabim časzase, za svoje razmišljanje. Besede mi vedno pomagajo najdi moj notranji mir. Nekateri mi pišete tudi, da vam moje pisanje povrne upanje. To je največje plačilo zame in o takih izjavah sem zelo ganjena. Dajejo mi vedeti, da nekaj delam prav in ponosna sem na to kar vam skozi svoje pisanje lahko dam! Obljubim vam , da se bom trudila še naprej.

Objemček do naslednjič.