Ko sebe postaviš na prvo mesto in ugotoviš, da s tem ni nič narobe

Olja blogerji moji :) Kako ste? Uživate v pomladi ali vas muči pomadna utrujenost? Jaz sem v pomladnih dneh polna energije in srečna, saj je sonce balzam za mojo dušo. No, občasno me pa le premaga  spomladanska utrujenost.

Nekaj časa nazaj so se nad moje  življenje zgrnili temni oblaki. O moji samozavesti ni bilo ne sluha ne duha, bila sem nesrečna, žalostna, obupana. Razloga za to pravzaprav še danes ne poznam. Povem vam resnično težko obdobje, obdobje polno solz, občutka krivice in nezaželenosti. Preprosto nisem bila Lana kot sem se kadarkoli poznala. Nisem več širila svojega baje nalezljivega nasmeha, nisem se hotela pogovarjati o svojih problemih, ogledalo je bilo moj največji sovražnik, jezna sem bila sama nase in preprosto sem izgubila samo sebe.

Včasih sem mislila, da bom edino dobro delo storila , če se bom razdajala za druge in pozabljala nase, na svoje želje, potencile. Da bodo ljudje mislili, dea sem slaba osebače bom kdaj rekla NE . Da se ne rabim ceniti, saj ljudem to ne pomeni prav dosti. Da moram biti podobna drugim , ker me bodo drugače izključili iz družbe. Bila sem človek okvirov, č tudi se morda vam ni zdelo tako.   Mnenja drugih so me včasih zabolela tako, da sem raje sprejela napačne odločitve kot, da bi se zamerila drugim. Ovrgla sem milion svojih sanj, zato ker niso bile v skladu z pričakovanji drugih. Mislila sem da okolici ne smem pokazati, da mi je hudo in da trpim.

Potem pa sem začela študirati v Ljubljani. Tu so me čakala nova presenečenja, nove preizkušnje. Kljub temu, da sem mislila, da nič več ne bo tako kot je bilo tiste čase, ko so Lano vsi poznali po tem, da je vedno pozitivna in da v vsaki stvari vidi trohico dobrote . Je čez nekaj časa Ljubljana postala moja priložnost za popolnoma nov začetek. In to priložnost  sem zagtabila z obema rokama. Zamenjala okolje, velik del družbe in nenazanje tudi način ramišljanja. Stopila iz svojih okvirov in živim kot se meni zdi prav in ne več kot mi narekuje družba. Ne pustim več, da se ljudje igrajo z mano kot, da sem marioneta in brezčutno bitje. Cenim se in svoje telo, ki je veliko prestalo zato sem nanj še posebej ponosna. spremenila sem frizuro in se začela ukvarjati sama s sabo.  Verjamem, da je bila potrebna sprememba kot je selitev v Ljubljano, da spoznala , da sem jaz najpomembnejši člen v mojem življenju.

Ne razumite me narobe še vedno imam neizmerno rada ljudi in njihova sreča mi pomeni vse na svetu, in vedno vam bom rada pomagala, vas poslušala in vam stala ob strani. Saj mi srce zaigra najlepšo meldijo, ko se zavem da sem nekomu pomagala ali zanj strorila  nekaj dobrega, a  nezazadnje, ko vsi gredo nekam po svoje sama s sabo ostanem zgolj JAZ. In od takrat ko sem se postavila na prvo mesto so se v mojem življenju začele dogajati pozitivne spremembe, ki sem jih res vesela

Zdaj, ko sem sebi dala prednost pred ostalimi dala sebi in ko se zavedam da s tem ni nič narobe sem končno ZAŽIVELA in to kar sem si od nekdaj želela biti.Hvala vsem tistim, ki ste ob meni v dobrem in slabem vi ste pravi prijatelji.

objemček do naslednič