Združil naju je en klik, zdaj sva nerazdružljivi

Olja blogerji moji :) kako preživljate tale čudovit dan?  Jaz sem že odpisala kolokvij preden pa odhitim po  opravkih naprej pa sem se odločila , da za vas spišem eno zelo zanimivo objavo.  Govorila bo o tem kako mi je ravno blog dal prijateljico za življenje. Mojo Tjašo.

Že kar nekaj časa ustvarjam blog. V vsem tem času sem prejela ogromno kritik in pohval. Trudim se za vas in odpiram teme, ki so morda očem malo skrite ali pa morda ne upamo govoriti o njih. Lani avgusta sem potovala po barceloni, ko sem se vrnila domov sem navdušenja polna spisala objavo o tej izkušnji, ki je kljub grenkemu priokusu  ne bi zamenjala za nič na svetu. Blog se je odlično prijel. Nekaj dni po objavi sem v inbox na facebooku prejela sporočilo, ki ga iskreno povedano  nisem pričakovala. Pisala mi je Tjaša. S Tjašo sva ena za drugo vedeli kdo sva in se spremljali po družbnih omežjih, nikoli pa se nisva pogovarjali.

Tisti dan , ko je Tjaša prebrala moj blog o potovanju pa se je vse skupaj začelo. Napisala mi je, da je v meni zaznala globino, ki jo pri drugih pogreša in me povabila na kavo. Povabilu sem se prijazno odzvala in že takoj ,ko  sva se videli je med nama stekla energija, ki jo ne znam opisati. Kava je trajala dolge 3 ure ure in nikamor se nama ni mudilo. Tjaša preprosto ima nekaj več, pogovor z njo je ne vsakdanji in  zdi se kot da se poznava že celo življenje.

Ker imava obe ogromno obveznosti morda nisva skupaj, vsak dan ali teden ampak povem vam , ko sva skupaj so to nepozabni trenutki, ki bodo verjamem obema ostali v  večnem spominu. Spomini, ki jih ustvarjava midve so spomini za katere si želim, da  dajo vedeti dugim, da so pravi prijatelji  vedno tu , ko jih rabimo pa čeprav ne zmeraj blizu.

Vesela sem , da imam v življenju prijateljico, ki je hkrati moj svetovalec, kritik, podpora in , ki mi brez dlake na jeziku pove, ko nimam prav in me usmerja na pravo pot. Tjaša hvala ker  si <3 hvaležna sem usodnemu kliku , ki naju je združil:)