Moje pismo božičku

Olja blogerji moji :) upam, da ste te dni preživeli z ljudmi , ki jih imate radi in  da ste vsaj za hip pozabili na hitenje in izkopili vso tehnologijo. Čas praznikov je namreč čas za družino, prijatelje in  tiste, ki jih imamo radi.

Nekateri še vedno zmotno mislite, da so smisel praznikov darila. Ne drži.Smisel praznikov je druženje, izpoved naklonjenosti, mir, sreča in da smo obdani s tistimi ,ki jih morda dolgo ne vidimo a jih imamo zelo radi. Čeprav v božička že dolgo ne verjamem več, sem mu letos pisala prav posebno pismo, ki ni vsebovalo prošenj za materialna darila, ker mi to ne pomeni pav dosti, je pa  moje pismo vsebovalo sporočilo,ki si ga želim deliti z vami. Zapisala sem takole:

Dragi božiček!
Vem, da imaš te dni veliko dela, a rada bi, da prebereš moje pismo in se ob njem morda malo zamisliš.  Za božič si ne želim nič drugega kot le zdravja zase in za vse ljudi sveta, sreče, ljubezni, miru in razumevanja. Želim si, da bi bili ljudje okrog mene srečni in pomirjeni.  Če te že morem prositi za eno darilo, te prosim daj mi moč, da bom lahko premgala ovire in pomagala pomoči potrebnim. Daj vsem  otrokom sveta jesti, da ne bodo lačni in daj jim rokavice, da jih ne bo zeblo. Moji družini, prijateljem in znancem pa povej., da jih imam zelo rada, da bi za njihovo srečo dala vse na svetu in da so oni moje nalepše darilo za božič. Želim si da smo iskreni drug do drugega in drug drugemu razlog za nasmeh. Želim si, da bi znali uživati v življenju in malih rečeh. Največ na svetiu pa meni osebno pomeni, če mi nekdo podari isken nasmeh, objem in svoj dragocen čas. To je želja, ki prhaja globoko iz mojega srca. Ne rabim daril, ker imam zlate ljudi ob sebi, ki upam, da bodo tu ostali za vedno. In razdrosi srečo in ljubezen med vse ljudi sveta, kajti vse kar imamo nič ne pomeni, če ne znamo deliti. 
z lepimi podravi 
Lana

Seveda je božiček materialno malenkost pod smrečko pustil tudi zame, bolj kot vse na svetu si želim , da bi ljudje bolj znali ceniti malenkost kot so te v mojem pismu. Kaj ste pa vi pisali božičku? 

Občutki včasih povedo več kakor vse besede skupaj

Olja blogerji  moji :) kako ste na tale decemberski dan? Meni je zima tako čarobna ,a po drugi strani jo tako sovražim, ker se ne maram debelo oblačit.

A ste se kdaj zalotili ob misli na to, da se ob  neki osebi počutite varno pa sploh niste vedeli zakaj? Ste kdaj očutili, da vas nekdo podpira čeprav ni dobesedno poveda,l da  je temu tako? Ste kdaj doživeli da vas je kdo objel brez razloga? Ste kdaj pomislili, da je nekdo lahko vaša sorodna duša? Se lahko s kom pogovarjate kot, da ga poznate že celo življenje?S vsemi temi občutki se jaz srečujem že tedne. Naprej sem hotela te občutke potlačiti, a občutki so močnejši od moje želje, da jih ne bi bilo. 

Težko rečem za kaj gre v tem primeru, a vem,da občutenja nikoli ne lažejo in tudi če jih želimo potlačiti  se to ne da, ker preprosto občutki so nadomestek besed, en občutek lahko pove več kot 1000 besed. 

Včasih imam občutek da bi lahko objela ves svet včasih pa imam občutek, da bi najraje zalučala kamen v  cel svet, da bi se malce predramil. Včasih prav ne razumem zakaj  me prelevajo določeni občutki, a vem da so moja čutenja v nekem trenutku tam zato, ker mi želijo nekaj sporočiti. 

Vsak od nas je že kdaj imel občutek metuljev v trebuhu ali pa občutek tesnobe v prsih mar ne? Občutki so preprosto nekaj kar nas vsak obdaja a se ne da pojasniti za kaj gre. In vsak določen občutek doživi po  svoje. Moj občutek ni enak občutku moje prijateljice. Enak občutek lahko doživimo različno. 

Sama zase lahko rečem , da me občutki nikoli ne varajo in se zato vedno zanašam nanje. Vse kar v življenju delam delam na podlagi občutkov, ker se mi tako zdi najboljše. 

Dragi moji polagam vam na srce nikoli ne zanemarjajte občutkov, kaj vaši občutki ste vi. In občutki so odmev besed. Kar ne morejo izraziti besede pokažejo občutki. Nihče nam namreč ne more vzeti tega kar čutimo. 

Lljubim te in oprosti besedi, ki imata posebno težo in gresta zelo težko z jezika

olja blogerji moji:)  sneg je pobelil naše kraje a ni čarobno? smisel decembra je namreč čarobnost, povezanost, ljubezen. Najlepše darilo, ki galahko prejmemo v teh prazničnih dneh je zagotovo ČAS , ki ga lahko preživimo z najdražjimi.

Veljam za osebo, ki veliko govori in se vedno trudi povdati bistvo. Komunikacija v zadnjih letih malo tpi, saj smo v dobi računalnikov in tehnologije, ki omogoča hitrejši pretok informacij, a ima svoje slabosti. Današji tempo življenja nam narekuje, da moramo hiteti, ne znamo se več ustvaviti in pokramljati, stistiti roko, objeti nekoga. Dandanes je pač čas sveta vladar, ker smo to mi dovolili. Sama mislim, da bi si mogli vzeti več časa za stvari, ki nas notranje bogatijo , osrečujejo in navdihujejo.

Časi  so taki, da se nam vedno mudi. Včasih zato izrečemo kaj kar pravzaprav sploh ne mislimo in kasneje nam je žal. A bojimo se opravičiti, ker oprosti je pač beseda, ki ne gre rada z jezika, a ima res močen pomen. Oprosti je beseda, ki bi se po moje morala uporabljati vsak dan ne pa da jo uporabimo, ko zabrodimo res globoko. Iskreno opravičilo ima res veliko težo, vam pa se od srca odvali velik kamen.

Ne glede na to, da veljam za osebo brez dlake na jeziku pa obstaja nekaj pri čerem tudi jaz ostanem brez besed. To je ljubezen. Ko besede nanesejo na ljubezen imam  v grlu velik cmok in osebi , ki je v meni vzbudila ljubezenska čustva ne upam priznati kakšni občutki me spreletavajo. V meni je nekakšen strah, neka blokada, ki mi onemogoča razodetje. Ljubim te je zame zato beseda, ki jo zelo težko izgovorim pa četudi ima čaroben pomen in jo ne more slišati vsak. A očitno še nisem srečala osebe, ki bi si to magično besedo zaslužila slišati. nič ne de še je čas.

A polagam vam na srce uporabljajte besedi OPROSTI IN LJUBIM TE Danes. Jutri je lahko prepozno.Tako magični in preprosti besedi, ki imata neverjetno težo. Lahko vam spremenita življenje za vedno!

Ljubljana mi je odprla oči in mi dala nekaj kar ti ne more dati nobena knjiga

Olja blogerji moji :) te dni je v Ljubljani zelo mrzlo,a danes se je kljub mrazu pokazalo malo sonca in  takoj sem boljše volje. Kako pa ste vi? Imate radi čarobni december?

Pred meseci sem pisala o tem , da sem začela študirati v Ljubljani in da imam strašno domotožje bilo je celo tako hudo, da sem v nekem trenutku želela spakirati svoje stvari in oditi. A nekaj me je zadržalo tukaj, po resnici povedano še sama ne vem točno kaj, a povem srečna sem, da je tako. Srečna sem, da sm si kljub strahu upala resnici pogledati v oči in iti naprej, tega roko na srce ne zmore vsak. Srečna sem, da imam krog ljudi, ki je verjel vame in mi dal moč da sem danes tu. Potrebovala sem brco  v rit in podporo. Tudi sama pri sei sem vedela, da mi bo uspelo priti čez to burno obdobje, a se v navalu vseh negativnih čustev tega nisem zavedala. Zdaj , ko je to najtežje obdobje za mano pa vem tudi, da je bila najglobja moč skita v meni.

Zdaj , ko je  ta hudo za mano si sploh ne znam predstavljati, da ne bi bila v Ljubljani, sploh si ne znam predstavljati, da ne hodila na faks, saj v tem primeru ne bi imela nič pametnega za delati in kar je name naredilo največji vtis so ljudje, ki so tukaj, ki so v moje življenje prišli, da mi pomagajo skozi vsak dan Ljubljani, a so se med nami stkale pristne vezi, ki jih bo le steška kaj uničilo. To so ljudje zaradi katerih se v ljubljani počutim kot doma. To so ljudje, ki so dali vedeti, da nisem samo oseba, ki jo pač spremla invalidski vožiček, ampak sem nekdo ki je s svojim prihodom popestil njihov vsak dan.

Da ne bo pomote še vedno sem zelo navezana na dom in družino in še vedno se zelo rada vračam domov. A ko sem v ljubljani nimam več občutka, da sem sama, da sem komu napoti ali da jaz trga ne zmorem.

Hkrati pa mi je Ljubljala dala nekaj kar ti ne more dati nobena knjiga. Veliko mero samostojnosti in odgovornosti predvsem pa zavedanje, da nam vse pride na pot točno takrat ko je čas, da dobimo izkušnjo. Meni je ta izkušnja zagoovo odprla oči in dala nov pogled na vse. Ljubljana je kriva, da sem osebnostno zrasla in ne veste kako zelo me to veseli.

svobodna kot ptica, a zelo pravična in odgovorna

Olja blogerji moji ;) kako ste kaj? Jaz sem bila te dni zelo pridna zdaj pa je čas zame in malo počitka, čas pa si krajšam z pisanjem.

Nečesa v življenju res ne maram. To je omejevanje. Vsi imamo svojo glavo, ki je sposobna presojanja in res ne maram , če mi kdo pravi kaj moram delati. Zelo rada sem svobodna. Zelo rada delam stvari po svoji presoji in kot se meni zdi prav. V tem vidim prednost, saj se ne pustim zapeljati in podkupovati drugim. Vedno ravnam po svoji vesti. Velikokrar sem bila zaradi tega kaznovana z grdimi pogledi a nič ne de to sem jaz. Ne mislim se  spreminjati zaradi drugih .

Morda se komu zdi, da biti svoboden kot ptica ni dobro, saj ti gredo po glavi same tumarije in nimaš nobene odgovornosti. A meni se zdi, da sem kljub temu, da želim biti svobodna in čimbolj neodvisna, sem zelo odgovorna in pravična. Vedno želim priti resnici do dna in vedno poskušam učiti druge, da je resnica vedno najbljša izbira. Kajti resnica boli enkrat laž pa zmiraj ,ko jo izrečeš. Jaz zato lažem samo kadar komu pripravim kako prenečenje.

Vedno v življenju zagovarjam pravičnost. Pravico imamo do svobode govora, izražanje svojega mnenja, pravico se imamo obleči kot si želimo, se naličiti. A Po mojem mnenju nimamo vsi ene pravice, ki bi jo po mojem menju moral imeti vsak. To je pravica do dostojnega življenja. To je res nekaj kar si vsak zasluži.

Polagam vam na srce bodite samosvoji in svobodni. Ne pustite se vleči za nos in v življenju boste daleč prišli. Kljub vsemu pa ne pozabite na srčnost, odgovornost do sebe in drugih in pravični, če boste taki bodo do vas pot našli pravi ljudje, ki vas bodo vredni in z njimi boste odkrivali lepote življenja.