Konji- plemenite živali in moja velika ljubezen

Olja blogerji moji  =) Današnja objava bo govorila o zelo plemenih , lepih in živalih, ki jih jaz obožujem, o konjih.

Odkar pomnim so mi bili konji zelo všeč. Tako velika in mogočna žival, da se mi je zdelo nemogoče, da bi kadarkoli sedla na njegov hrbet. Ker pa sem po naravi človek akcije in človek, ki more vse stvari probati , sem se enkrat le opogumila in s pomočjo splezala  na hrbet te mogočne živali. Od tistega dne sem v konje naravnost zaljubljena.

Slišim veliko ljudi kako pravite, da vas je konjev strah, ker so veliki in nevarni. To ne drži. Konj je nevaren le, ko se počuti ogroženega. Da je konj velik in močen pa je nekako logično glede na to, da nekoč bil predstavnik delovne sile, saj je vlekel vprego.

Konji so zelo plemenite in dojemljive živali. Vse začutijo. Če vas je recimo strah , da boste padli bo konj to začutil in odreagil na svoj način. Konja resnično na doben način ne morete prelisičiti. Ob enem pa so tudi zelo pametni. Konj je tako pameten, da ne bo pil umazane vode ali pa vode iz umazanega korita in ne bo spal v umazanem bosku v štali. Ste se kdaj vprašali, če vas konji razumejo, ko govorite, če vedo kaj ste povedali? Verjamite mi ČISTO VSE RAZUMEJO.

Jahanje ni samo sedenje na konju in spostitev. Jahanje je močna povezava med jahačem in konjem, so občutki, ki ji ni mogoče opisati z besedami, ker jih moraš preprosto doživeti. Zame so to trenutki nepopisne sreče, povezanosti, ljubezni, predanosti in pripadnosti. Trenutki, ko pozabim na skrbi in uživam, uživam v stiku z naravo in konjem.

Kako bi opisala konja? čista ljubezen, ki ima štiri noge, glavo,trup in rep. Bitje, ki venomir daje za to pa zelo malo pričakuje. Konji so bitja, ki te zasvojijo, dajo ti sebe, pokažejo ti kaj  pomeni čista ljubezen in razumevanje.

Sama jaham že nekje od svojega 9. leta tu nekje. Sicer sem vmes iz neznanih razlogov z jahanjem za kratek čas pekinila, a je bila ljubezen konjev močnejša od vsega. Pred približno petimi meseci pa sem spet začela redno jahati enkrat tedensko. Z Nonijem konjem, ki ga trenutno jaham imava zelo poseben odnos. Zelo sva povezana in navezana drug na drugega. Ljudje pravijo, da, ko jaz začnem govoriti o konjih mi začnejo oči siti s posebnim žarom.

Dan, ko sem se odločila, da se povežem s konji in začnem jahati je bil najboljši dan v mojem življenju, saj so konji moja velika strast in ljubezen. Pa vi ste v življenju že našli tisto kar vas veseli in navdihuje?

Športna navdušenka in strastna navijačica NK MB

Olja blogerji moji :) Današnji blog bo govoril o športu. Zelo rada imam šport. Mislili si boste punca pa šport kako gre to skupaj? Pri meni gre včasih pravijo,da sem hujša kot kaki fant :D Kot majhna deklica sem bila tipična punčka roza barva, barbike in vse kar je tako rekoč značilno za deklice. Kasneje pa sem ugotovila, da nisem tipična ženska, saj me bolj kot roza barva in vse kar naj bi zanimalo ženske, zanima  me šport, adrenalin in hitrost.

Vsi športi so zanimivi po svoje, a meni je najbolj zanimiv nogomet. Čeprav si boste morda mislili kako mi je lahko zanimivo 11 igralcev, ki se borijo za eno žogo in za to, da bi navijače razveselili, ko žoga zatrese mrežo in mogoče ekipi omogoči napredovanje. A nogomet je vse prej kot le brez glavo dirkanje za žogo. To je ekipni šport, kjer morajo vsi igralci delovati kot ena velika družina, če želijo uspeti.Nogomet je tako igra za tiste ljudi, ki jim ni problem delovati v skupini in kdaj požreti egoizem.

Povedala sem, da se najbolj navdišujem nad nogometom. Vprašali me boste za kateri klub navijam. Kaj mislite? No če govorimo o Slovenskem nogometu je to vse kakor Nk Mb, če pa pogledamo malo širce na svetovne zelenice je definitivno Real Madrid. Za lažjo predstavo naj kako močno navijam za ta dva kluba naj vam povem, da imam doma vse stene svoje sobe pobarvane v večno vijolično barvo, da sem do zdaj odkar spremljem nogomet spustila samo en televizijski prenos tekme, ko je igral Maribor, da tako glasno navijam, da dan po tekmi sploh ne morem govotriti, da imam šal nk mbja vedno nekje bluzu mene, ker nikoli ne vem kje bom, ko bo na sporedu nova tekma. Bila sem tudi  na eni tekmi bilo je tako noro vzdušje, da sem trdno odločena da se še vrnem. Da ko je na sporedu se totoalno vživim vanjo in ne pustim, da me kdo z moti in ob vsakem golu spustim solzo sreče. No, če jočem ob vsakem golu potem si morate misliti kako zelo sem jokala, ko nk mb po treh letih že tretjič dobil priložnost za nastop v ligi prvakov. Mislim, da je narasel bližji potok, hehe :)Tako zelo srečna sem za te fante, ker sem jim pozna, da dihajo za ta šport in da so najbolj srečni ne takrat, dejansko zabijejo gol ampak takrat ko s svojo predstavo osrečijo nas, zveste navijače.


Ne morem mimo dejstva, da sem si kot prava nogometna nadušenka pred dnevi ogledala stadio Kamp nou in bila nad njim vidn nadušena, četudi ne navijam za Barcelono.

Nogomet je zame spostitev, čeprav si ob ob vsaki tekmi maribora grizem tudi nohte a to je zgolj znak , da močno verjamem v njih. In moja največja želja? Da bi nekoč vsaj za trenutek brcnila žogo v gol.  moja največja tiha želja povezana z nogometom pa je? mmhm to željo pa poznajo tisti, ki me res zelo dobro poznajo in vam je ne izdam.

Dragi moji fantje NK MB - želim vam vso srečo v ligi prvakov, mi smo z vami, če ne na tribunah pa preko telezijskih ekranov in vedno v naših srcih. Ne pozabite en klub , ena čast . <3

Dom

Olja dragi moji blogerji te dni sem vam dala možnost, da napišete predloge o čem bi radi brali na mojem blogu. Dobila sem kar nekaj predlogov eden izmed njih pa je bil tudi piši o domu, svojem domu. No pa sem se odločila napisati nekaj o domu- kaj zame dom pomeni in še mnogo več.

Kako lepo je imeti toplo zavetje kamor se vsak dan vrneš po takih in drugačnih obveznostih in pri tem vedeti, da te tam čaka topel objem in misel, ki te bo po tako napornem dnevu dvignila do te mere, da lahko mirne vesti zaspiš ne kjerkoli ampak DOMA. Dragi moji nič lepše kot je DOM in v njem ljudje na katere se lahko zaneseš.V Njem ljudje, ki vedo, da si imel naporen dan in da potrebuješ mir. Lepo je imeti dom, kjer veš da si vedno dobrodošel in se lahko pogovarjaš brez, da si pri tem mogel pretvarjati, da si nekdo drug. Kako lepo je vedeti, da te doma čaka družina, član katere si že vse življenje in nenazadnje so to ljudje, ki so ti DOM dali. Meni osebno največ pomeni, ko se vsi družiski člani zbremo doma ob kaminu ali ob mizi in debatiramo o tem, kar se je vsakemu izmed nas zgodilo tisti dan. Obožujem mamino kuho, saj njena hrrana diši že ob vstopu v hišo. Tako zelo rada pohajkujem naokrog, tisti, ki me dobro poznate boste vedeli o čem govorim, zvečer pa se z hvaležnostjo v srcu vrnem domov. 

Sama sem človek, ki obožuje novosti, izzive in adrenalin. Pred štirimi leti sem se tako odločila, da me dijaška pot zanese v Slovensko Bistrico, tam sem do junija letos obiskovala srednjo šolo. Vsak dan sem se zjutraj odpravila v 35 km oddaljeno Slovensko Bistrico, pozno popoldan pa sem se vrnila domov.  Vrniti se domov je nekaj najlepšega. Nekaj najlepšega je vedeti, boš doma dobrodošel, ne glede na to kako dolgo te ni bilo.  Spomnim se trenutka, ko sem pred štrimi leti prvič odšla od doma v Slovensko Bistrico in mami pomahala v slovo, dobila je solzne oči, jaz pa potrditev, da naš dom brez mene ni popoln. Dom krojimo ljudje, ki v njem živimo, zato naredite svoj dom takšen, da se boste radi vračali domov. Zame je  dom toplina, ki je ne izkusi vsak,  povezanost, je skupnost,  iskrenost in ljubezen, ki jo dajemo drug drugemu. Jaz svoj dom imam in neskočno hvaležna sem za to. Imam dom , kjer sem vsak dan lahko spoščena, kjer sem ljubljena, kjer lahko ustvarjam in kjer imam svoj mir, ko ga potrebujem.

Vedno starejši smo in vedno manj doma, ker nam tako narekujejo vsakdanje obveznosti, a povem vam vedno se je najlepše vrniti domov in obujati spomine na to kaj vse smo doživeli in se zahvaliti družini za vse napotke, spodbujanja, sprejemanje .

Nikakor pa dom ni nekaj samoumnega in vsakdanjega. Skoraj vsak dan ob svoji poti srečujem ljudi, ki si želijo le eno- DOM. Prostor, kamor bi se zatekli po nasmeh, lepo besedo in zavetje, ko je zunaj mraz, a tega ne morejo, ker preprosto nimajo in verjamite mi nesrečni so. Špoštujte svoj dom.

Življenje je borba vsak dan

Olja blogerji, moji blogi so vam v zadnjem času tako všeč, da sem se odločila da postanejo moja stalnica. V komentar spodaj lahko napišete katere teme želite, da se dotaknem, saj mi boste tako pomagali soustvarjati blog.

Kaj je to življenje? Vsak ima svojo predstavo o tem kaj bi naj to bilo jaz pa vas danes zaupam svojo. Zame je življenje darilo. Darilo z veliko pentljo brez navodil. Darilo podarjeno z razlogom. Darilo, ki ga moremo spoštovati. Življenje ima svetle in temne plati. Vsaka plat ima svoj namen, vsaka nas nekaj nauči. Spoznamo sebe, spoznamo drugi in to kar si želimo. Naučimo se koga želimo imeti ob sebi koga pa najraje odslovili iz tega našega popotovanje. Življenje je kot vlak z vagoni naloži  nam jih toliko kot smo jih močni peljati s seboj.

Vsak med nami v življenju  s seboj nosi svojo zgodbo. Zgodbo, ki ga je izoblikovala v osebo kakršna je. Zgodbo, ki bo v poduk nasledjim rodovom in zgodbo, ki nas uči, da nikoli ne glede na vse kar nas čaka, ne smemo obupati. Življenje je borba, borba vsak dan.

Jaz verjamem , da se vsak človek rodi s poslanstvom. Rodi se, da bi  zemlji na kateri se rodi nekaj dal, sporočil. Nekari smo to poslanstvo že odkrili drugi ga še morda iščete, a brez skrbi zagotovo ga boste odkrili. Vse življenje se učimo in odkrivamo novosti, ki nam bogatijo življenje.

Sama sem se v življenju z bonbončkom, ki me je posadil na invadski voziček( beri: bolezen) naučila da je življenje borba, vsak dan, da nikoli ne smemo obupati in da nič v tem življenju ni samoumevno. Za vsako stvar v življenju se je treba truditi in vedno dati od sebe svoj maksimum pri vsem pa ostati pozitiven. Truditi se moreš tudi, da lahko sam naprimer napišeš svoje ime nekarim niti to ni samoumevno, a pomebno je da se trudimo. Saj veste kako pravijo brez muje se še čevelj ne obuje. Borba se vse kakor izplača in ima na koncu pozitivne učinke, če le verjamete vase.

Cenite svoje življenje, borite se in bodite pozitivni to je moj recept za življenje, da bo tako kot mora biti, da boste vedno iz vsake slabe stvari znali potegniti dobre stvari, se obdali s pravimi ljudmi, ki vam bodo res stali ob strani in vas bodrili tudi takrat ko boste sami skoraj obupali. Meni je to na nek način uspelo in zato sem danes kjer sem.

ZAPOMNITE PA SI : Življenje je borba, a hkrati veliko darilo

Barcelona skozi moje oči

 Olja blogerji moji veseli me, da bom lahko z vami delila izkušnjo, ki se mi je zgodila v preteklih dneh, ko sem z majhnim kovčkom, prvič brez bdružine dpotovala na drugo stran evrope, ker je bilo to zame prvič so spreletavali mečani občutki na eni strani nekakšen strah pred vsem novim kar me čaka čeprav imam rada adrenalin, izzive in nova poznanstva, na drugi strani pa močna želja po potovanjih in tem, da sebi in drugim dokažem, da zmorem in znam biti 4 dni odgovorna za svoja dejanja brez tega, da mi nekdo venomir stoji za petami in mi pravi kaj je prav in kaj ne. Pa je napočil dan odhoda, dan, ki sem ga čakala celo svoje življenje. Po naravi sem avturična, odprta, komukativna -tipična srtelka pač. Rada se učim in spoznavam druge kulture, zato so potovanja kot nalašč zame. Ko sem pred skoraj dvemi leti za  svoj 18 rojstni dan v dar sprejela darilni bon za potovanje v kateri koli košček evrope sem se dejansko zavedala, da se zame začne odpirati nov svet. Svet potovanj in razskovanja ,ki ga tako obožujem. Moj cilj je videti velik del sveta, upam, da se mi to uresniči.

 No tako sem se danes zgodaj zjutraj vrnila iz mojega potovanja po prelepi, razgibani, pisani in sončni Barceloni.Kaj naj rečem? Tole potovanje mi je veliko dalo nove ljudi, spoznanja in nov pogled na svet.Španci tako topel narod, tako dostopen. Dali bi ti sebe, če bi lahko. Ko se prehajaš po ulicah vidiš pare,ki se držijo za roke in ljudi, ki se znajo pogovarjati tega v Sloveniji ne znamo več
  Ko se sprehajaš po ulicah  iz  oči ljudi sije odprtost, vidiš pare,ki se držijo za roke in ljudi, ki se znajo pogovarjati tega v Sloveniji ne znamo več. Dostopnost invalidom me je res pozitivno presenetila- wc za invalide na vsakem koraku prevsem pa veliko spoštovanje- ni treba čakati v vrsti in za nič prositi, ker preprosto razumejo potrebe . Hrana, ki bi jo kar jedel, lahka a tako zelo sočna. 

Veliko smo si tudi odgledali kar je še bolj v meni prebudilo tisto raziskovalno dušo največji pečat sta na meni pustila Camp nou in katedrala  Sagrada familia. Camp nou ne pusti ravdušenega nobenega športnega navdušenca, Sagrada pa je zelo veličastna in velika.

 V času mojega potepanja po tem čudovitem mestu je tam potekal teroristi napad, v času napada sem bila na varnem četudi sem bila eno uropred napadom še na mestu zločina. Z cmokom v grlu in empatijo v srcu gledaš ljudi, ki polagajo cvetje in sveče obenem pa te je malo strah, ko vidiš na množice policajev, a mesto kljub temu neljubemu dogodku ostaja živo. Meni pa je dogodek odprl oči, dal mi je vedeti, da morem uživati sleherni trenutek življenja, ker nikoli ne vem kdaj je zadnji
. Če potegnem celo potovanje skupaj je bilo fantastično!

 Rekli boste kaj pa fantje, fantje so zelo simpaticni in prijazni bi enega kar domov vzela 😂👌
Draga moja ekipa Tamara, Maja. Matija, Džana, Kristijan hvala vam da ste delili to nepozabno izkušnjo z mano.
 Vsak od vas je pustil poseben pečat in rada vas mam <3 .Kmalu bomo naštudirali novi trip. Barcelona tebi pa hvala za gostoljubje in toplino. Odločena sem da se še vrnem. ❤😍🇪🇸

Ljubezen= dvojina, ki si jo vsak želi

Olja blogerji moji ;) Danes bom v postu pisala o tisti sili, ki žene svet, sila, ki nam pokaže kdo smo v resnici. Pisala bom o ljubezni.

Vsak  dan tavamo po svetu, srečujemo razne ljudi in upamo, da se v celi množici skriva nekdo, ki je ubistvu manjkajoča polovica našega srca tisti nekdo, ki je s svojo prisotnostnjo zapolnil praznino, ki je svozi leta nastala v nas. Iščemo dvojino. To se dogaja vsak dan četudi se tega morda ne zavedamo in nas to morda kdaj mori, ker imamo previsoke kriterije ali pa nas nekdo preprosto ne opazi.

Pa vendar je ljubezen nekaj čarobnega, plemenitega in večnega. Vsak izmed nas je večkrat bil zaljubljen. Odkrival je kaj mu je pri  ljubezni všeč in kaj ne. A resnično ljubiš v življenju le enkrat. Le ena oseba v našem življenju je takšna kot smo si kadarkoli predstavljali. In  zagovoto nekdo tak hodi po tem svetu. Morda ga že poznano in je na kakršni koli način povezan z nami ali pa usoda čaka primeren trenutek, da nam ga pošlje na našo pot.

Samo usoda ve, kdaj bo pravi čas, da se naše poti združijo in kdaj smo na ljubezen resnično pripravljeni. Vsi čakamo ta dan. Vsi čakamo dan, ko bomo lahko na široko odprli srce in vanj spustili iskreno ljubezen. Tisto dvojino, ki si jo zasluži vsak, polno sprejemanja in ob kateri se zasvetijo oči, ko preprosto ne moreš skriti navdušenja. Dvojino o kateri vsi govorijo, o dih jemajoči zgodbi dveh duš, ki sta se povezali, da bi bili v ljubezni vzor drugim parom.

Meni so navdihojoče  zgodbe staješih ljudi, ljudi ki niso poznali telefonov in sodobne tehnike pa so vseeno našli ljubezen, si ustvarili družino in so danes po 60 ali še več letih srečni v zakonu veste zakaj? Ker se znajo pogovarjati, ker znajo reči žal mi je, oprosti in hvala ker si. Obožujem staromodne ljubezen, ki je tako iskrena in  polna ljubezni , da se mi zarosi oko.

In jaz čakam tebe, ki me boš pokril, ko me bo zeblo. Tebe, ki me boš poljubil pred množico ljudi in mi s tem povedal,  da sem samo tvoja. Tebe, ki boš z mano opazoval sončni zahod in mi od tem pripovedoval zgodbe. Tebe, ki me boš znal nasmejati in mi pokazati, da ti moja sreča pomeni vse na svetu. Tebe, ki boš nežen in romantičen. Tebe, ki si boš upal z mano zreti v prihodnost. Tebe, ki me boš sprejel brez vsakega pomisleka in tebe, ki  mi boš v starih letih rekel, da ti ni žal nobenega trenutka in da bi še enkrat izbral mene.

Ljubezen je dvojina, ki si jo vsak zasluži in bodite prepričani, da vas bo ta dvojina nekega dne našle in vas povsem zasvojila. Odprite ji srce <3 tisti, ki svojo dvojino že imate pa  uživajte sleherni trenutek.

Biti to kar smo to ne znamo več biti

Olja blogerji moji in vsi tisti, ki me radi berete :) v današnji objavi bom proskušala povedati zakaj je tako pomembno, da ostanemo zvesti sami sebi in zakaj moramo biti najboljša vezija sebe.

Živimo v časih, ko življenje teče s hitrim tokom, nimamo časa zase, nimamo časa za ljubljene, ne znamo se ustaviti in nameniti lepe besede. Skozi samo hitimo in hitimo. Kljub hitremu tempu življenja pa želimo vedno ugajati drugim. Želimo biti popolni a popolni za druge in ne zase in to ni  prav. Sekiramo se kaj bodo na naš zunanji videz  rekli drugi in zato ne znamo biti več mi. Skrivamo se pod tono make upa, za drugim imenom in priimkom a kaj to prenese? Sreče zagoto ne ali pa je ta sreča zgolj trenutna in navidezna, ko pa  boste z večer legli v posteljo boste pa jokali, ker ste se pretvatvarjali, da ste nekdo drug,da ste prikrili svoj lastni JAZ!

Ženske v   današnjih  časih porabimo veliko časa za urejanje, za make up, nakupovanje oblačil in urejanje nohtov in vse kar nas tako rekoč naredi lepe, a veste kaj drage moje ženske  naredite to zase ne za druge. Za to da se boste ve dobro počutile to je najbolj pomembno. Moški ne kupujte dragih jeklenih konjčkov, da bi se prikupili ženski. Povem vam iz lastnih izkušenj to nas ženske ne zanima,dober avto o vas pove le malo. Ženskam več kot vaš jekleni konjček pomeni vaše srce, naš čas in vaše sprejemanje.

Nikoli v življenju se ne bojte pokazati vašega pravega obraza, saj vas bodo le tako ljudje zares cenili, vam izkazali spoštovanje in vas prejeli takšne kot ste. Iz sebe usvarite najboljšo verzijo sebe se sprašujete kako to storiti? Bodite zadovoljni sami s sabo in izžarevali boste energijo, ki bo ljudi prepričala, da je dobro biti v vaši družbi. Ne bojte se povedati svojega mnenja in ne bojte se ljubiti, kajti ljubezen je nekaj čarobnega. Najlepša je dvojina. Ljubite sebe, ljubite bližnje.



Popolnosti ni. Popolnost vsak po svoje doživi. Zame je recimo popolnost to, da se zjutraj zbudim z nasmehom na obrazu, obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada in zavedanjem v srcu, da imam srečo,da sem tako močna oseba. Popolnosti zame ne merijo drage znamke oblačil, avtomobili in make up meri jo zgolj srce. Če imaš dobro srce ne rabiš popolnega obraza.Ne bojte se kdaj stopiti iz stanovanja brez make upa, z mastnimi lasmi in  ne umitim avtom. Ne sramujte se mozolja na vašem obrazu, ivalidskega vožička, ki vam lajša življenje ali brazgotine na vašem srcu vse to vas dela popolne v vsej vaši nepopolnosti. Predvsem pa bodite VI!